N=N je kratica za Nezaznavno = Neprenosljivo.
To pomeni, da oseba, ki jemlje protiretrovirusna zdravila (PRZ) in ima nezaznavno koncentracijo virusa v krvi (nezaznavno virusno breme), ne more prenesti hiva na drugo osebo, tudi če ne uporablja kondoma ali PrEP. N=N je prav tako del mednarodne kampanje, katere namen je ozaveščanje o prednostih PRZ. Trenutno to kampanjo podpira 1099 organizacij iz več kot 100 držav.
www.preventionaccess.org
Zaščita s pomočjo protiretrovirusnih zdravil (PRZ) je odvisna od:
• rednega jemanja PRZ v trajanju več mesecev,
• nezaznavnost virusnega bremena v trajanju več mesecev (po smernicah v obdobju šestih mesecev),
• rednega dnevnega jemanja zdravil za ohranjanje nezaznavnega virusnega bremena.
Ko je virusno breme nezaznavno, je količina virusa v telesu prenizka (nezaznavna), da bi povzročila okužbo. Čeprav ima oseba z nezaznavnim virusnim bremenom še vedno hiv, tveganja za prenos ni. Za večino okužb je potrebna dovolj velika koncentracija virusa (virusno breme), da bi prišlo do prenosa. Poleg tega hiv ni lahko prenosljiv, redno jemanje zdravil pa zmanjša tveganje na nič.
Da. Raziskavi PARTNER sta vključili homoseksualne in heteroseksualne pare. Pri nekaterih heteroseksualnih parih je bil hiv pozitiven moški, pri drugih ženska. V raziskavi PARTNER 1 je bilo od 900 parov približno tretjina homoseksualnih moških. Raziskava PARTNER 2 pa je vključila 1.000 homoseksualnih parov. V raziskavi PARTNER 1 so pari imeli spolne odnose brez kondoma več kot 58.000-krat, v raziskavi PARTNER 2 pa 77.000-krat. Prenos hiva ni bil zabeležen v nobeni od teh raziskav.
Uporaba kondoma je osebna izbira. Pri spolnih odnosih je vedno potrebno upoštevati željo obeh partnerjev in sprejeti skupno odločitev. Kondomi so sicer koristni tudi za preprečevanje drugih spolno prenosljivih okužb (SPO) in so učinkovita zaščita pred nosečnostjo. V kontekstu izključno zaščite pred hivom (v primeru kadar je partner nezaznave) ni razloga za uporabo kondomov. Pri osebah, ki uporabljajo kondome iz drugih razlogov, bodo ti še naprej pomembna izbira.
Da. V raziskavi PARTNER so zbrani podatki o različnih vrstah seksa, ki so jih osebe prakticirale (na primer oralni, vaginalni ali analni spolni odnos), merili pa so tudi pogostost posameznih spolnih odnosov. Zbirali so podatke tudi o tem ali so hiv negativni udeleženci imeli insertivni (aktivni) ali receptivni (pasivni) seks ter ali je prišlo do ejakulacije. Raziskavi PARTNER nista zabeležili nobenega prenosa virusa, tudi v primerih, kjer je bil pri analnih spolnih odnosih hiv negativen partner receptiven.
Odločitev o uporabi kondoma je izbira posameznika. Vaš partner se mora sam odločiti o tem ali želi pri seksu uporabiti kondom. Včasih nekateri potrebujejo več časa, da sprejmejo nova znanstvena spoznaja, še posebej, če so kondome uporabljali dolga leta. Nekatere osebe imajo kljub temu, da jemljejo hiv zdravila, še vedno ponotranjen strah, da bi hiv prenesle na svoje partnerje_ke. Mogoče pa želja po uporabi kondoma izhaja iz drugih razlogov, ki niso vezna na hiv.
Upajmo, da bodo. N=N poznamo že več let, v Sloveniji je tudi vključen v strokovne smernice za zdravljenje in preprečevanje hiva. Vendar pa nekateri zdravstveni delavci potrebujejo več časa, da sprejmejo N=N kot dejstvo. Dolgo časa so bili kondomi edini način zaščite pred hivom, danes pa temu ni več tako. Nove raziskave dokazujejo, da sta N=N in PrEP učinkovitejša zaščita pred hivom kot kondomi. V Sloveniji N=N podpirajo Ministrstvo za zdravje, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL in NIJZ. V kolikor vaš osebni zdravnik ni seznanje z N=N, prosite vašega izbranega infektologa, da ga seznani z N=N dejstvi.
V smernicah je priporočeno obdobje šestih mesecev, preden se doseže 100 % zaščita. Običajno je potrebno do tri mesece, da virusno breme postane nezaznavno, kar je odvisno od izbire zdravil. Če je ob začetku zdravljenja virusno breme zelo visoko, lahko to obdobje včasih traja dlje. V genitalnih tekočinah se nezaznavnost doseže počasneje, zato smernice priporočajo obdobje šestih mesecev nezaznavnega virusnega bremena v krvi.
Če enkrat (občasno) pozabite vzeti zdravila, to ne bo vplivalo na N=N, saj bo virusno breme še vedno ostalo nezaznavno. Doslednost pri jemanju zdravil (adherenca) je pomembna. Predno bi virus spet postal zaznaven, bi verjetno bilo potrebno preskočiti jemanje zdravil nekaj dni zapored. V takem primeru, je pomembno, da pri vašem infektologu ponovno preveriti virusno breme, in se prepričate, da je vaše virusno breme še vedno nezaznavno in da se lahko zanesete na N=N.
Če se držite rednega jemanja zdravil, se virusno breme ne povečuje. Ko je virusno breme nezaznavno šest mesecev zapored in ostaja na tej ravni si nezaznavni. Ključno je upoštevati redno jemanje zdravil. Interakcije z drugimi zdravili, ki zmanjšujejo učinkovitost zdravil proti hivu, lahko povzročijo povečanje virusnega bremena. Manj kot 5 % oseb letno, ki sicer redno jemljejo protiretrovirusno terapijo, ima kljub temu zaznavno virusno breme. Dlje časa kot ste na terapiji, manjša je ta možnost.
V primeru N=N je razlika med »ničelnim tveganjem« in »zelo nizkim tveganjem« tehnična podrobnost, ki v praksi ni pomembna. Tehnično gledano, tudi ko je resnično tveganje nič, je nemogoče dokazati, da se nekaj ne bo zgodilo. Namesto tega znanstvena metoda določa možna tveganja, ne glede na to, kako nizka so. Na primer, tveganje ena proti milijon in podobno. To je enostavno izmeriti za dejavnosti z nizkim tveganjem, vendar za dejavnosti z ničelnim tveganjem ni mogoče ničesar izmeriti. V teh primerih je zelo nizko teoretično tveganje praktično enako nič. Zaradi tega danes znanstveniki pravijo, da je tveganje za N=N nič. Tveganje ni »močno zmanjšano« ali »zanemarljivo«. Tveganje je nič. V več kot 15 letih od objave Švicarske deklaracije leta 2007 ni bilo prijavljenih primerov prenosa hiva pri osebi z nezaznavnim virusnim bremenom.
